O MEDIACIJI

Mediacija je najpogosteje pojmovana in razlagana kot odgovor na krizo učinkovitosti pravnega sistema in tako poskus deformalizacije prava, kot socialna korekcija v smislu neformalnega oz. alternativnega doseganja pravice, kot izboljšanje sistema dostopnosti do pravičnega zadoščenja in sodelovanja vpletenih pri tem, kot odgovor na konflikte v družbeni skupnosti, ki zajema najrazličnejše vrste odnosov in razmerij, kot restorativna pravičnost znotraj ali poleg kazenskega postopka, ki namesto sankcije gradi na elementih povračila žrtvi ali skupnosti za storjeno krivico in reparaciji odnosa med žrtvijo in oškodovancem.  

Mediacija v širšem smislu predstavlja po Menkel Meadow teorijo o vlogi konflikta v družbi, o pomembnosti enakovrednosti, participacije, samo-odločanja in obliko ne-vodenega vodenja v reševanju problemov in sprejemanju odločitev. Je proces, v katerem naj bi se dosegla osebnostna in družbena preobrazba v smeri razvijanja novih in kreativnih človeških rešitev na področju problemov in sporov. 

Folberg in Taylor definirata mediacijo kot proces, v katerem udeleženci s pomočjo nevtralne tretje osebe oziroma oseb sistematično osamijo sporna vprašanja z namenom iskanja možnosti, tehtanja alternativ in oblikovanja sporazumnega dogovora, ki bo zadovoljil potrebe vseh udeležencev. Mediacija poudarja odgovornost strank za sprejemanje odločitev, ki lahko bolj ali manj vplivajo na njihovo življenje; je torej k razrešitvi konflikta usmerjena intervencija.  

T. Moore definira mediacijo kot intervencijo v pogajanjih ali razreševanju konflikta s strani tretje neutralne osebe, ki pomaga osebama v sporu pri sprejemanju obojestransko zadovoljujoče rešitve in nima pristojnosti  odločanja o zadevi. Dogovor vsebuje obojestransko dogovorjeno in sprejeto rešitev problema, ki je strukturirana na način, da pomaga pri ohranjanju medsebojnega odnosa vpletenih. Mediacija ima moč, da okrepi oz. na novo vzpostavi odnos zaupanja in spoštovanja ali pa pomaga, da se odnos zaključi na način, da so čustvene in psihološke izgube čim manjše.

VRSTE MEDIACIJ

·      Družinska mediacija: dobrodošla metoda reševanja družinskih sporov, učinkovita zlasti v ločitvenih postopkih, saj predstavlja enega najmanj neprijetnih in najmanj travmatičnih načinov ureditve medsebojnih razmerij, ki poleg želja zakoncev nenehno upošteva tudi korist otrok.

·      Mediacija v skupnosti: mediacija v sferi civilne družbe, v katero so vključeni državljani in kjer prihaja do različnih sporov, med katerimi prevladujejo sosedski spori.

·      Šolska in vrstniška mediacija: učinkovita metoda reševanja konfliktov, ki se porajajo na šoli med učenci, učenci in učitelji, učitelji, učitelji in starši, šolo in okoljem; v šolski prostor vnaša dialolg, zmanjšuje nasilje, vzgaja mladostnike za kritično razmišljanje in jih uči mirnega soočanja z razlikami in drugačnostjo.

·      Mediacija v gospodarskih, delovnopravnih in civilnih sporih: mediacija predstavlja na tem področju alternativo sodnemu reševanju sporov; je hitrejša, cenejša, strankam prijaznejša; posredno pozitivno vpliva na zmanjševanje sodnih zaostankov.

·      Mediacija med žrtvijo in oškodovancem: pomaga obema, da se spravita s sabo, z dogodkom (kaznivim dejanjem), razčistita stvari med sabo in zaživita svoje življenje naprej.

·      Mediacija v delovnih skupnostih: zagotavlja, da se spori odpravljajo sproti; pozitivna in ustvarjalna klima na delovnem mestu bistveno pripomore k učinkovitosti dela.

IZVAJANJE MEDIACIJE

V Zavodu Aleksandra, sta za mediacijo odgovorna univ.dipl.soc. Radovan Radetić, ki je tudi mediator in družinski terapevt in pa univ. dipl. soc. del. Aleksandra Radetić, mediatorka. Za več informacij pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..