Radovan - Življenjepis

Rate this item
(0 votes)
by Super User on 05 Maj, 2016

Radovan Radetić, po izobrazbi univ. dipl. sociolog. Zaključil je tudi izobraževanje za družinskega terapevta, mednarodno šolo za družinske mediatorje, vpisan pa je tudi med mednarodne trenerje (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.).

V zadnjih treh desetletjih so pod njegovim vodstvom nastajali odmevni projekti v katere je bilo vključeno veliko število ljudi, ki jih je usposabljal za delo z mladimi. Naj omenimo le najbolj odmevne: večina centrov za socialno delo po Sloveniji ima razvite Učno vzgojne centre, ki so nastali po izkušnjah CSD Moste, kjer je Učno vzgojni center prvič razvil leta 1991. Programi dela z mladimi (tabori preživetja, peš pohodi Ljubljana - Reka: Ljubljana - Dunaj, Jadranje, Tabori Kranjska Gora) so le nekateri projekti za katere je usposabljal in potem tudi superviziral številne izvajalce. Na podlagi enodnevnih piknikov za mlade iz ogroženih družin je TV Slovenija posnela film, ki se na FSD uporablja kot učno gradivo za izobraževanje študentov socialnega dela. Projekt LABIRINTI, namenjen preprečevanju medvrstniškega nasilja, za katerega je usposabljal strokovne delavce in je bil razvit v letu 2005 in 2006, kot primer dobre prakse, zastopa Slovenijo na Evropskem portalu (Spletna stran OECD: http://oecd-sby.net ).

Leta 2006 je začel sodelovanje z Zavodom Aleksandra, razvil SASV model, ki je eno od orodij s katerim je možno opredeliti, definirati socialno vedenje posameznika v odnosu do sebe in drugih. Med drugim zagotavlja lažji pristop k otroku in njegovi družini ter prepoznavanje in odpravljanje tistih ovir, ki to rast zavirajo.

»Model Strukturne analize socialnega vedenja (SASV) sem uporabil kot podlago za razvoj modela, ki je odlično pomagalo ravnateljem, profesorjem, učiteljem in strokovnim delavcem pri prepoznavanju, preprečevanju in razreševanju težav, ki jih odraščanje, povezano z nasiljem in zlorabo drog in alkohola, ter drugih oblik zasvojenosti otrok in mladostnikov nosi s sabo. Model jim nudi znanja, potrebna za nemoteno delo z dijaki in njihovimi starši. Nenazadnje, model spodbuja tudi osebnostno rast.«

Zadnja leta pa se intenzivno posveča razvijanju in implementiranju dela z otroci z ADHD motnjo.

»Otroci z motnjo pozornosti in impulzivnostjo (Attention - Deficit/ Hyperactivity Disorder - ADHD) je trenutna oznaka za otroke pri katerih je zaznati opazne težave s pozornostjo in občasno ali stalno impulzivnost in pretirano aktivnost. ADHD otroci predstavljajo precej heterogeno skupino, ki se med seboj razlikuje po stopnji prepoznanih simptomov, ki jih kažejo, v začetku njihovega pojava, vztrajnosti simptomov in meri v kateri se pojavljajo druge motnje v povezavi z ADHD (motnja branja in pisanja, depresija, agresivnost, nasprotujoče - kljubovalna motnja, ravnanje motnja in podobno). ADHD motnja predstavlja najbolj pogosto motnjo zaradi katere imajo otroci težave v vedenju in so napoteni v obravnavo v različne institucije. ADHD motnjo zaznajo pri več kot 7% vseh otrok in mladostnikov s čimer se ta motnja uvršča med najbolj razširjeno motnjo pri otrocih. V primeru ADHD otrok ne gre za bolezen temveč za razvojno motnjo, ki se da s pravilnim in pravočasnim pristopom doma in v šoli v večji meri odpraviti.«

Napisal je tudi več prispevkov s področja delovanja centrov za socialno delo, sodeloval pri izdelavi Nacionalnega programa za razvoj strategije za preprečevanje medvrstniškega nasilja ter pri različnih okroglih mizah, posvetih, seminarjih in podobno.

 

Read 7230 times Last modified on Četrtek, 05 Maj 2016 10:34

Leave a comment

Make sure you enter the (*) required information where indicated. HTML code is not allowed.

User Login